Naravna obrambna reakcija telesa na zaznano grožnjo ali izziv se imenuje stres. Če želite zmanjšati stres, kliknite na povezavo. Stres sproži fiziološke in psihološke mehanizme, ki telesu pomagajo, da se odzove – temu pravimo mehanizem boja ali bega. Ko je človek pod stresom, telo sprošča hormone, kot so kortizol, epinefrin in norepinefrin. Ti hormoni povzročijo zvišanje krvnega tlaka, napetost mišic, povečano potenje, višjo stopnjo budnosti in hitrejši srčni utrip. Takšni telesni odzivi pripomorejo k boljši pripravljenosti na nevarne ali zahtevne situacije. Če pa je telo predolgo izpostavljeno stresu, to lahko negativno vpliva na duševno in telesno zdravje.
Kaj ga povzroča?
Stres povzročajo tako zunanji kot notranji dejavniki, ki jih imenujemo stresorji. Ti so lahko resnični ali zgolj zaznani kot grožnja. Pogosto izvira iz težav v službi, napetih medosebnih odnosov, finančnih skrbi ali izgube ljubljene osebe. Selitev, nosečnost, ločitev, prometne zagate, vsakodnevni hrup ali prekomerna onesnaženost so prav tako pogosti viri stresa. Nekateri ljudje ga doživljajo tudi v povezavi s pomembnimi življenjskimi spremembami ali ob negotovosti glede prihodnosti. Vsak človek ga doživlja na svoj način, odvisno od osebnosti, življenjskih izkušenj in trenutnega duševnega stanja. Pri nekaterih osebah lahko že misel na določeno situacijo sproži močan stresni odziv.
Vrste stresa
Akutni stres je najpogostejša oblika stresa, ki je kratkotrajna in pogosto nastane kot odziv na konkretno situacijo. Običajno je povezan z dogodki, kot so bližajoči se roki, nepričakovan prepir ali druga trenutna obremenitev. Običajno hitro mine, ko se situacija razreši. Čeprav lahko povzroči začasno slabo počutje, kot sta glavobol ali razdražen želodec, večinoma ni škodljiv. Vendar pa se lahko ob pogostem pojavljanju razvije v resnejšo obliko stresa.
Kronična oblika se razvije počasi in traja dalj časa. Pogosto je posledica dolgotrajnih obremenjujočih okoliščin, kot so nesrečen zakon, neprestane finančne težave ali življenje v disfunkcionalnem okolju. Pri tej obliki stresa se telo težko vrne v normalno stanje, kar povzroči dolgotrajno povišane ravni stresnih hormonov. To pa povečuje tveganje za bolezni srca, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, motnje spanja, oslabitev imunskega sistema ter duševne motnje, kot so anksioznost, depresija ali celo posttravmatska stresna motnja. Ljudje se lahko navadijo na občutek napetosti in brezupnosti, zaradi česar postane stalna spremljevalka njihovega vsakdana.